V četrtek, 6. 2. 2025, smo v krajevni knjižnici v Turnišču predstavili knjigo Štefan Barbarič in Prekmurje, katere vsebinsko jedro tvorijo izbrane študije dr. Štefana Barbariča o prekmurskem jeziku in književnosti, njegovi spomini na Prekmurje in spomini njegovih sorodnikov nanj. S knjigo, ki jo je uredil Franci Just, smo se Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja ter Občina Turnišče poklonili spominu na pomembnega slovenskega literarnega zgodovinarja, prevajalca, bibliotekarja in kulturnega publicista, ki je bil rojen 19. 10. 1920 v Turnišču.
Dr. Barbarič je bil literarni raziskovalec širokega zamaha: literarnozgodovinske obravnave slovenske književnosti je obogatil s študijami o obdobjih reformacije, romantike, realizma in moderne; preučeval je stike slovenske književnosti s hrvaško, rusko, slovaško in madžarsko književnostjo; obravnaval je tudi literarnoteoretična vprašanja, npr. vlogo literarne vede in njene pristope, literarno metodologijo in literarno vrednotenje; za domače in tuje leksikone ter enciklopedije je pripravil številne biografske članke o literarnih ustvarjalcih, literarnih zgodovinarjih in jezikoslovcih ter drugih kulturnih ustvarjalcih; v literarnih in kulturoloških revijah ter na sorodnih straneh dnevnega časopisja je objavil preko sto ocen, literarnih kritik in poročil ter razmišljanj o družbeni vlogi kulture. Znanje madžarskega jezika mu je omogočilo, da je slovensko-madžarske literarne stike ne le preučeval, ampak jih je z literarnimi prevodi iz madžarščine v slovenščino tudi soustvarjal. Ko je bil tajnik-urednik na Slovenski matici in ravnatelj Slovanske knjižnice, je tudi uredil več zbornikov. Dejaven je bil tudi v Slavističnem društvu Slovenije in mu v letih 1983-1984 predsedoval.
Del svojih raziskav in razmišljanj je dr. Barbarič namenil tudi rodnemu Prekmurju. Njegova »prekmuriana« zaobjema literarne študije o starejšem prekmurskem slovstvu, študije o posameznih prekmurskih ustvarjalcih, ocene in poročila o knjigah in avtorjih, ki so tematizirali prekmurski jezik in književnost, razmišljanja o prekmurski pokrajini in njenih ljudeh ter osebne spomine na otroštvo in mladost v Prekmurju.
Kar nekaj Barbaričevih »prekmurskih zapisov« je še danes strokovno referenčnih in ker jasno ter pregledno predstavljajo tematiko, lahko nagovorijo tudi širši krog naslovnikov. Zato smo nekatere od njih zbrali v pričujoči knjigi. V prvi del knjige smo uvrstili izbrane Barbaričeve strokovne zapise o pokrajini, starejši prekmurski književnosti in njenih ustvarjalcih. V drugem delu knjige so objavljeni Barbaričevi spomini na ljudi in dogodke v 30. letih 20. stoletja, ki imajo poleg memoarske tudi kulturnozgodovinsko vrednost, saj so dragocen prispevek k razumevanju duhovne in kulturne dinamike v času, ko se je Prekmurje integriralo v slovenski družbeno-politični in jezikovno-kulturni prostor. Živ je tudi spomin na Štefana Barbariča med njegovimi sorodniki in krajani Turnišča in kot tretji vsebinski sklop knjigo zaključujejo izčrpen spominski zapis hčerke Nade Barbarič Naskov o očetu ter spomini Barbaričevih nečakinj Antonije Horvat, Pavle Trboča in Marije Langudžin na strica Štefana.
Knjigo smo pripravili in izdali Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja ter Občina Turnišče v sklopu skupnih prizadevanj za ohranjanje in promocijo jezikovno-kulturne dediščine slovenskega panonskega prostora.
